Priznam, ko sem slišal besedo logistika, sem si vedno prestavljal kakšne tovornjake in kupe tovora, ki so morali iti iz lokacija a na lokacijo b. Ampak moje resno srečanje z logistiko pa se je zgodilo šele, ko sem v službi prevzel vodenje nekega projekta, kjer je bilo potrebno med drugim tudi sodelovati s logističnimi podjetji, saj je bil ogromno tovora za razvažati in uvažati.

Takrat pa me je logistika prvič čisto navdušila in predvsem presenetila. Prvič sem se lahko namreč srečal s tem, kaj vse spada pod ta sklop gospodarstva. Ugotovil sem, da se v ozadju dogaja veliko več reči, kot bi si lahko kadarkoli mislil. Če sem prej razmišljal le o tovornjakih in cestnem prometu, sem hitro ugotovil, da je tukaj veliko več.

Sprva logistika zahteva, da se dobro organizira različne vrste transporta. Cestni promet je le en delček tega. Tukaj pride v poštev še železnica, kjer tovorni vlaki pripeljejo ogromno tovora, nato pa še organizacija s ladijskim prometom, kar pa je spet en velik zalogaj. Pri vsem tem pa je potrebno biti zelo natančen. Izogibati se je namreč potrebno raznim zamudam. V svetu logistike zamude namreč pomenijo stroške in nezadovoljstvo. 

No tedaj pa sem začel malo bolj razumeti, kako deluje logistika. Spoznal sem se z vsemi različnimi procesi, ki so potrebni za razvažanje tovora in kaj vse se je potrebno zmeniti, da lahko nek tovor izvažamo in uvažamo. Da pa sploh ne govorim o skladiščenju, ki je tukaj prav tako zelo pomembno. To je kar nekako poglavje zase, saj so skladišča ogromna. Glede na količine tovora, ki vsak dan potujejo po svetu, pa to niti ni tako čudno in je nekako samoumevno, da je potreben res zelo dober sistem, ki lahko upravlja s tako velikimi količinami blaga.

Na srečo pa je bilo naše sodelovanje zelo dobro, tako da je projekti uspel.