Prenovili smo teraso in prišla je v poštev keramika za teraso

Sprva smo mislili narediti leseno teraso, pa mi je vse več prijateljev svatovalo, da se veliko boljše odnese keramika za teraso, kot pa les. Ker res nisem tehnični človek in vse kar je pri hiši za naredit potrebujem delavca, ker sam ne znam nič, sem se potem odločil za keramiko na terasi, ker sem vedel, z njo kasneje ne bom imel dela, da bi jo bilo potrebno posebej vzdrževati, kot pa je les.

Seveda pa je bil še en velik problem, moja žena si je resnično želela lesene terase in kako naj jaz sedaj povem, da pa bi bilo veliko boljše imeti keramiko za teraso, se mi niti sanjalo ni. Potem pa sem šel en dan pogledat ponudbo v trgovino, predenj sem se pripeljal domov, bolj sem se ustavil zaradi cen keramike, kot pa zaradi videza.

Bil pa sem presenečen, ker je bila keramika za teraso res v velikih barvah in vzorcih. Ko sem vprašal, če imajo kakšne takšne tople barve lesa, pa sem bil presenečen, ker mi je prodajalec pokazal, da je lahko keramika za teraso v podobi lesa. Ploščice so tako imele videz lesa. Takrat se mi je zdelo, kot da se mi je kamen zvalil iz srca in veliko lažje bom sedaj predlagal ženi, da je keramika za teraso res boljša odločitev, ker keramika se ne uničuje kot les in lahko pa jo ima v stilu lesa. 

Po pogovoru z ženo sva zaključila, da je keramika za teraso pri nama naj boljša odločitev, ker resnično si ne želiva popravljati in vzdrževati lesa, ampak narediti teraso tako, da bo trajala veliko let. Tako sem ženi prepustil izbiro vzorcev, ker je vedno, kadarkoli sva kaj izbirala izbrala dobro, tako da tudi keramika za teraso ne bo izbrana napačno, ampak bo izbrala tisto, ki bo pasala na zunanji izgled hiše. 

 …

Jaz, moj dragi in izkušnje hipoksične sobe

Ko si mlajši in poln energije imaš še čas, da razmisliš, kaj bi bila tista lepa darila za rojstni dan in sama sem našla prav lepo darilo za oba in to so hipoksične sobe, ki so namenjene vsem športnikom, tako profesionalnim, kot tudi rekreativnim. Moj dragi je bil rekreativni tekač, ko sva se spoznala je to bilo ravno na eni tekaški prireditvi. On živi za tek v njemu uživa, sam pa pravi, da je to njegovo zdravje.

Tako sem ga hotela presenetiti z darilom v tej njegovi temi športa, ko sem gledala kataloge, po spletu, sem naletela na hipoksične sobe in zdele so se mi prav nepozabno darilo, ki bo sigurno všeč enemu športniku. 

Vse sem se pozanimala, kje so hipoksične sobe in se odločila za Pokljuko, ker so sobe res bile lepe, da ne govorim o zunanji okolici, kjer bi se lahko tudi sprehodila. Rezervirala sem datum, ki vem, da bo lahko šel, jaz pa sem si prav tako v službi vzela prosto. Darilo tisti dan je bilo res presenečenje. Ko je odprl kuverto je moral dvakrat prebrati hipoksične sobe, kaj sprva ni vedel za kaj točno gre. Vse sem mu lepo razložila, kasneje pa si je tudi sam prebral, kako delujejo in kdo jih uporablja.

Prišel je ta dan, ko sva se odpravila na Pokljuko, komaj sva čakala, da vidiva te hipoksične sobe in jih seveda doživiva, da vidiva, kako se bova počutila. Bila je prekrasna soba in imela sva se fantastično, najino počutje pa je bilo polno energije, resnično se telo drugače počuti, kajti namenjene so tudi tistim, ki želijo shujšati in okrepiti imunski sistem. 

To je to, ko najdeš takšno darilo za rojstni dan, ki je tako posebno, da se ga spominjaš še veliko let in hipoksične sobe to sigurno so, lahko rečem samo, da je to bilo darilo vredno denarja za oba. 

 …

Postelja z dvižnim mehanizmom je zelo primerna za manjše prostore

Nemalokrat se zgodi, da je prostor, ki je namenjen spalnici ali otroški sobi, precej majhen in zahteva od vas zelo dober razmislek o tem, katera postelja bi najbolj ustrezala po velikosti in funkcionalnosti. Upoštevati morate, da postelja ne sme zavzeti prevelikega dela sobe, ker boste dobili občutek utesnjenosti, kar pa nikakor ni zaželeno za prijetno bivanje. Vsem, ki se ubadate s premajhnim prostorom, priporočam, da bo vaša naslednja izbira postelja z dvižnim mehanizmom. Moje izkušnje s tem tipom postelje so zelo dobre. 

Moram povedati, da kar nisem mogel verjeti, da je taka postelja tako praktična in da je vanjo možno spraviti vso posteljnino in nesezonska oblačila. Najprej sem bil nekoliko skeptičen zaradi dvižnega mehanizma, saj me je skrbelo, da se ne bi pokvaril. Posteljo imam že nekaj let in dvižni mehanizem deluje brez vseh težav. Sedaj, ko se je moja postelja z dvižnim mehanizmom pri meni tako dobro obnesla, jo z veseljem priporočam tudi vam. Ta vrsta postelje vam bo omogočila, da boste lahko brez težav spravili vse vaše stvari pod posteljo, tako da boste imeli vašo spalnico vedno lepo pospravljeno in urejeno. V omari boste imeli tudi red, saj vam je ne bo treba pretirano natrpati z oblačili. Zelo priporočam vgradne omare, ki omogočajo zelo pregleden način shranjevanja garderobe.

Zasledil sem podatek, da je povpraševanje po posteljah z dvižnim mehanizmom vedno večje. Moram reči, da me to sploh ne preseneča, saj sem tudi sam preizkusil praktičnost te postelje. Sedaj si sploh ne morem več predstavljati, da bi mojo posteljo zamenjala običajna postelja. Nikoli več si ne bi rad belil glave z vprašanjem, kam dati odvečna oblačila. S tem vprašanjem sem se večkrat ubadal v času, ko sem imel še klasično posteljo. Takrat sem jih bil primoran spravljati v škatle pod posteljo.

Od kar živim na morju si želim izpit za čoln

Vedno sem mislila da bom živela doma, nikoli si nisem želela od doma, na kar me je po srednji šoli sestra dobesedno prisilila, da sem šla študirat na morje, takrat pa sem se na novo rodila, zaživela sem po svoje, celo izpit za čoln sem šla opravit.

Bila sem zelo sramežljiv in ubogljiv otrok, kamor koli si me dal, tam sem bila pridna in tiho. Moja sestra je bila čisto nasprotje tega, ona me je vzela z seboj, ko je kam šla in mi govorila, da moram študirat, da moram od doma, takrat sem bila jezno nanjo in je nisem razumela. Enostavno sem bila prepričana, da ona mene ne razume. Danes ji lahko rečem samo hvala, kako hvaležna sem jaz njej, da me je prisila, da sem šla študirat na morje. Prvi meseci so res bili naporni, ker sem bila prestrašena, nisem se znašla, potem pa sem zaživela, spoznala nove ljudi, družila sem se z domačini, ki so velikokrat šli na morje z čolnom in imeli izpit za čoln, saj so ga naredili že zgodaj. Vedno so me povabili zraven in tako smo vikende preživljali na morju. 

Večkrat so mi dali, da malo vozim čoln in seveda sem imela vedno bolj močno željo, da naredim izpit za čoln in s tem sem pridobila na samozavesti. Meni ni izpit za čoln prinesel samo izpita, prinesel mi je veliko več, dobila sem na samozavesti, postala sem bolj odločna in začela sem verjeti sama sebi. Za menoj ni bilo več staršev, sestre, nikogar, uspevala sem sama. To pa je bilo vredno.

Od takrat naprej sem začela živeti polno življenje, predvsem pa svoje, začela sem spoznavati sebe, kdo sem in kaj si želim, tako sem danes srečen človek, ker imam izpit za čoln, ki mi pomeni največ na svetu, ker vem, kaj mi je v življenju prinesel. 

Pisalni stol za 40 let in novo samostojno pot

Če želiš v življenju sam, potem leta kar letijo, ker enostavno moraš prehoditi veliko poti, da ti uspe. Ni ti ravno z rožcami postlano in takšen je bil tudi moj mož, prišlo je ravno leto, ko se je osamosvojil, ko je dopolnil 40 let in odločila sem se, da mu za novo pisarno kupim pisalni stol, ki ga še ni imel.

Prišel je v to leto, kjer je bil ponosen nase, saj je prvič začutil, da to je pa zdaj to, da bo lahko sedaj samo še rastel ,čel e bo pridno delal naprej, veselil se je svoje štiri desetke, rekel je da to ni naključje in da je vesel, da je ravno letos prišel do svoje lastne pisarne, ni pa vedel, da ga od mene čaka darilo, kot je dober pisalni stol. Po navadi nismo imeli navade, da smo si med seboj kupovali draga darila, toda letos sem naredila izjemo, kajti zasluži si dober pisalni stol, v tej pisarni bo preživljal veliko časa.

Bilo je ravno prav, da je pisarno kupil zdaj in da še ni imel časa iti po en navadni, poceni pisalni stol, ker pa je ravno govoril, da ga rabi, ker v pisarni ni stola. Tako sem šla v akcijo in vse preštudirala in za njega izbrala spinalis pisalni stol, ker vem, da mu bo všeč in da bo na njemu zdravo sedel.

Že sam izgled tega stola je fenomenalen, če si čisti laik, veš, da to ni navadni pisalni stol, ko pa enkrat prebereš, kaj vse ti ta spinalis stol omogoča in kakšna je drža in sedenje na tem stolu, pa itak veš, da imaš nekaj najboljšega.

Pa je prišel dan obdarovanja, jaz pravim in moj mož je čakal darilo že pri jutranji kavi, vendar ga ni dobil, ker je pisalni stol že bil v pisarni. Nekako sem ga morala poslati v pisarno, z idejo, da sem tam nekaj pozabila. Tam pa ga je čakal stol. Bil je presrečen. 

Casino nama je prinesel sprostitev in zabavo

Težko je, če nisi ravno družabni človek in se v diskotekah in lokalih ne znajdeš, ker vsak človek potrebuje sprostitev in zabavo, lahko pa vam to prinese Casino, na to pa redko kdo pomisli.

Ljudje smo si različni, eni samo odprejo usta in so največji zafrkanti, nekateri pa enostavno že zgledajo ne simpatično. No, tako se počutim jaz, zato sem enostavno nehala hoditi po klubih in diskotekah, ker se nisem dobro počutila. Takrat sem vedela, da pa nekaj potrebujem, da se imam lepo in da nama z partnerjem ne bo šlo dolgo, če bova vsak večer samo doma. Takrat sem se spomnila na Casino, da pa bi to bila za naju idealna rešitev.

Moj partner ni imel nič proti tudi njemu ideja ni bila slaba, sicer je rekel, da se pusti presenetiti in da je možnost na polovici, ali se bo imel fajn ali pa ne. Tako sva šla en večer v Casino, ki je bil blizu najinega kraja, kajti nisva želela v Casino v našem kraju, ker enostavno nisva želela srečati poznanih ljudi.

Bilo nama je res lepo, sam spoštljiv sprejem, gratis pijača, glasba, prijazni ljudje, midva sva se lahko resnično sprostila in zabavala. Ko sva prišla domov, sva oba vedela, da bova v Casino sigurno še šla. Ni nama bil cilj zadeti denar in sploh se nisva sekirala, če sva izgubila kakšen euro, vedno pa sva si dala točni znesek, ki ga lahko zapraviva. Tako je sreča vplivala na to, kako dolgo sva bila v Casinoju, ker ko sva zapravila načrtovani denar sva šla domov, tako sva včasih prišla domov hitro, včasih pa tudi v zelo poznih urah. 

Ja, nama je Casino prinesel sprostitev, zabavo in druženje in tukaj sva se imela vedno lepo. To je bil prostor, kjer sva uživala in se sprostila in vesela sva bila, da sva bila ista. 

Osebna rast je še kako pomembna

Človek ima določeno osebnost in z njo živi, osebna rast je nekaj kjer človek duhovno in duševno raste. Veste na svetu je ogromno ljudi, nekateri ne dajo popolnoma nič na osebno rast, nekateri dajejo preveč, nekateri pa ravno prav. Sama sem mnenja, da je osebna rast pri človeku še kako pomembna, kajti tako se izoblikujemo in postanemo nekaj. Ne izgubimo se v množici ljudi, ki ne vedo kaj si želijo in kako naj živijo, osebna rast ti da ravno to, da točno vemo kaj želimo in znamo živeti.

Sama kot otrok sem bila enostavno skrita tam nekje, nevidna, neopazna, tako sem sklepala, da bom šla skozi življenje najlažje in me nihče ne bo mogel prizadeti in jaz ne bom mogla prizadeti nobenega. Pa sem enkrat odrasla in kar naenkrat ugotovila, da pa je osebna rast nekaj kar jaz sploh ne poznam in da ker tega nisem imela, sploh nisem bila nihče. To pa me je bolelo, bolj kot kar koli. Raje bi videla, da me je kdo prizadel, da bi rasla in rasla iz izkušenj. Tako pa je moja osebna rast bila pri odrasli osebi na nuli.

Začela sem se spoznavati šele takrat, ko sem zapustila svoj dom, takrat se je moja osebna rast začela razvijati po malo in malo. Tisti občutek, ko spoznaš, da si nekdo, da si pomemben, da je tvoje mnenje samo tvoje in da je vse odvisno od tebe, kako boš živel naprej, je bil fenomenalen in hkrati žalosten, kajti takrat sem se zavedala koliko sem izgubila in moja osebna rast se je šele začela. Imela sem občutek, kot da moram vstati, se prebuditi in odrasti, takrat sem prvič spoznala kaj sploh sem, kaj imam rada in kaj ne. Nekaj najlepšega je bila zame osebna rast in danes se zavedam, da je ni nikoli dosti, osebna rast se dogaja vsak dan, le pozabiti ne smemo na njo. 

Najine kuhinje z sestro so čisto različne

Nikoli se nisva preveč razumele in večkrat, ko sva bile skupaj sva se kregale. Moja sestra je bila človek, ki je vedno iskala kreganje, jaz pa sem se umikala. Ko je moja sestra kupovala novo kuhinjo, sem vedela, da ji pri tem ne morem pomagati, ker so najini okusi glede kuhinje čisto različni. Vseeno pa jaz kot jaz, sem se ji ponudila, če greva skupaj gledat kuhinje za njo. 

Sprva sem mislila, da ne bo za to, potem ko pa je rekla, da bi šla, sem bila presenečena. Seveda sem se mogla še kako prilagajati. Prvo sem morala jaz voziti, ker kao ona vedno vozi, pa ni res, sem popustila in sva šle. Odpravile sva se v en velik center, kjer so bile kuhinje razstavljene in lahko si je res natančno vse pogledala. Jaz sem hodila zraven, kot en črni raček. Pa sva šle sem, potem tja, zdaj greva gor in dol. Ko res nisem več mogla in sem rekla, da greva na eno kavo, me je čudno pogledala in rekla, da če sva prišle pit kavo, ali gledat kuhinje. Joj, včasih jo imam res polno glavo. 

No pa sva gledale naprej, ker itak ona vedno zmaga. Meni so bile sicer všeč vse tiste kuhinje, ki njej niso bile. Jaz sem človek narave in lesa, ona pa moderni tip človeka, ko mora vse biti po zadnji modi. Da ne boste mislili, da je namučila samo mene, tudi prodajalca je, ker smo skupaj sedeli dve uri in izbirali kuhinje. Najbolj mi je bilo nerodno, ker sem vedela, da na koncu ne bo nič izbrala in da bo vse skupaj premislila.

In tako je tudi bilo, ko se je ona odločila, kaj bo, se je prodajalcu zahvalila in sva šle. Ne vem zakaj sploh sem mislila, da bi imele lep dan skupaj pri izbiri njene kuhinje z njo se enostavno ne da. Ona tera svoje in vedno hoče, da ima prav, ne vem zakaj se potem sploh prodaja toliko različnih kuhinj, če ona pravi, da so vse druge grde.…

Stres zaradi družine

Kako bolj preprosto, bi živela, če me moja družina ne bi spravljala v stres neprestano po čisto nepotrebnem. Tako lepo sem si uredila življenje, da svet vidim lep in preprost, da ne kompliciram in da imam svojo družino v kateri sem srečna. No, če ne bi bilo mojih staršev, ki mi neprestano povzročajo stres in nikakor se tega ne morem znebiti, da se enostavno ne bi obremenjevala, ker itak ni pomembno in bo čez nekaj časa druga zgodba.

Moji starši so ko magnet, da ti pokvarijo dan z malenkostmi, jaz pa sem drugi magnet, ki se vse nalima name in stres pri meni zaradi njih je nekaj vsakdanjega. Kolikokrat sem že rekla, da se ne bom obremenjevala, ker bo itak minilo, pa ne morem, enostavno mi to leži na srcu.

Najslabše pa je, da se neprestano dela trenje po nepotrebnem, ki izvira iz prepričanja, da nič ne delam, da je moj otrok hudoben in tako pride do nesoglasja, jaz grem v svoj dom z mojim otrok, ker itak nima smisla biti pri njih, zvečer pa me začne boleti v prsih, ker ne zmorem več tega pritiska, tako stres naredi svoje. Noči imam pokvarjene in čez dan sem kot cunja. Ne razumem, kako lahko to nekdo dela z svojim otrokom, ki je priden, spoštljiv, pomaga, naredi vse za njih, v njihovih očeh pa je še vedno nič. Ta stres mene ubija, edina rešitev takrat je, da spet grem do njih in se začnem pogovarjati, vendar to je še ena rana, ko sem jaz spet tista, ki vse požre in gre naprej. Ne vem kako dolgo bom zmogla, verjetno pa ne več dolgo, ker ta stres, na meni pušča posledice in vedno bolj postajam mrtva po čustvih, enostavno se mi več ne da, ker me stres ubija rešitve pa enostavno ne vidim, ker se moji starši ne bodo sprememnili.…

Okna so lahko pomembna za življenje

Nekateri okna jemljemo kot nekaj normalnega, jaz pa sem videla, da nekaterim okna še kako pomenijo v življenju. Imela sem mojo predrago teto, ki sem jo rada obiskovala, kadar koli sem našla čas in če me sedaj vprašate, če sem šla dovolj k njej, bi vam takoj odgovorila da ne. Ja, moja teta in okna. Sedaj ko se spominjam nje, se vedno spomnim nje in okna. 

Zakaj tako?

Vedno in res čisto vedno, ko sem se peljala po cesti proti njej in sem prišla z avtom na ovinek, kjer je stala njena hiša in se je videlo njeno okno je sedela pri oknu in gledala skozi njega. Vedno so bile zavese na tem oknu odgrnjene na pol in vedel si, da okna ne bo nikoli zagrnila ko je bil dan. Zvečer je spustila polkna na oknu, a prvo opravilo zjutraj je bilo, da je dvignila polkna in zajtrk jedla pri oknu.

Tako jo je bilo vedno lepo videti, ker sem jo imela res neizmerno rada in okna ne bom nikoli pozabila. Ker je živela sama ji je to bil edini kontakt z svetom in dogajanjem zunaj. Rada je opazovala ljudi, lahko rečem, da je vse videla, vendar ni bilo nikomur nadležno, vsi sosedje so vedeli, da so okna za njo pogled v svet in ni jih motilo, tako ni motilo nje, če je videla, da vidijo, da gleda in ni motilo sosedov, vedeli so, da je to vse kar ima, okna, so ta ki ji dajo življenje. 

Po navadi ko sem prišla k njej, sem točno vedela kje je in ne moreš zgrešiti njenega okna, pravzaprav bi mi bilo čudno, če ne bi sedela tam pri oknu in se nasmejala, ko sem vstopila k njej. Vedno me je bila neizmerno vesela in pogleda skozi okna ni nikoli pozabila, ko sem se odpeljala.…