Nikoli se nisva preveč razumele in večkrat, ko sva bile skupaj sva se kregale. Moja sestra je bila človek, ki je vedno iskala kreganje, jaz pa sem se umikala. Ko je moja sestra kupovala novo kuhinjo, sem vedela, da ji pri tem ne morem pomagati, ker so najini okusi glede kuhinje čisto različni. Vseeno pa jaz kot jaz, sem se ji ponudila, če greva skupaj gledat kuhinje za njo.
Sprva sem mislila, da ne bo za to, potem ko pa je rekla, da bi šla, sem bila presenečena. Seveda sem se mogla še kako prilagajati. Prvo sem morala jaz voziti, ker kao ona vedno vozi, pa ni res, sem popustila in sva šle. Odpravile sva se v en velik center, kjer so bile kuhinje razstavljene in lahko si je res natančno vse pogledala. Jaz sem hodila zraven, kot en črni raček. Pa sva šle sem, potem tja, zdaj greva gor in dol. Ko res nisem več mogla in sem rekla, da greva na eno kavo, me je čudno pogledala in rekla, da če sva prišle pit kavo, ali gledat kuhinje. Joj, včasih jo imam res polno glavo.
No pa sva gledale naprej, ker itak ona vedno zmaga. Meni so bile sicer všeč vse tiste kuhinje, ki njej niso bile. Jaz sem človek narave in lesa, ona pa moderni tip človeka, ko mora vse biti po zadnji modi. Da ne boste mislili, da je namučila samo mene, tudi prodajalca je, ker smo skupaj sedeli dve uri in izbirali kuhinje. Najbolj mi je bilo nerodno, ker sem vedela, da na koncu ne bo nič izbrala in da bo vse skupaj premislila.
In tako je tudi bilo, ko se je ona odločila, kaj bo, se je prodajalcu zahvalila in sva šle. Ne vem zakaj sploh sem mislila, da bi imele lep dan skupaj pri izbiri njene kuhinje z njo se enostavno ne da. Ona tera svoje in vedno hoče, da ima prav, ne vem zakaj se potem sploh prodaja toliko različnih kuhinj, če ona pravi, da so vse druge grde.…