Ritem življenja je vse hitrejši. Sploh nimamo več časa za druženje in uživanje življenja. Samo še služba in spanje. V službi vedno bolj stresno in naporno, spanec pa je kar je. Največkrat ga je premalo ali pa je nekvaliteten.

Ritem norosti sem nekje zasledil v besedilu neke pesmi, ki se je vrtela na radiu. Tako je tudi zame prišel čas, da obiščem zdravnika. Je res, vedno sem starejši in se vse težje rehabilitiram po vseh naporih v službi, moje telo pa že kaže znake zgaranosti in pregorelosti. Preventivni pregled nikoli ne škodi. V družini imamo dedno sladkorno bolezen. Tako so tudi pri meni že vidni, vsaj tako mislim, znaki sladkorne bolezni. Če je to res bom zvedel kmalu. Povečan apetit in žeja, utrujenost, motnje vida, vse to sem naštel pri sebi, ko sem prebiral zgibanko, ki piše kako ugotoviti če so znaki sladkorne bolezni res pri tebi. Zanimivi so ti znaki sladkorne bolezni, povečan apetit in žeja. Jaz že od nekdaj rad jem in to dobro. Ne vem zakaj bi to bil znak bolezni, če si preprosto samo lačen in pa žejen. Prihajam iz vinorodnih koncev naše prelepe Slovenije in mi tam žeje ne poznamo. Ga kar nekaj spijemo. In pol kar naenkrat ugotoviš, da zaradi tega ker rad uživaš v hrani in pijači, si bolan. Noro. To je enako kot, ko te zdravnik na zdravniškem pregledu vpraša: Pijete alkohol. Karkoli odgovoriš je narobe, če odgovoriš z da, odkljuka kvadratek pije, če pa rečeš ne, pa takoj galama. Kak ne, prihajaš s Štajerske in ne piješ, kaki Štajerc te si reče. Pol počasi prikimaš da spiješ kako pivo in glej ga zlomka, spet odkljuka kvadratek pije. In že si označen za kronika, da si bolan. Smešno.

No skratka, moj zdravniški pregled je šel brez težav skozi. Moji znaki sladkorne bolezni so sicer prisotni, ampak vse v mejah normalnih vrednosti. Vseeno pa mi pri odhodu zdravnica porine zgibanko o prostovoljni delavnici, tema pa je znaki sladkorne bolezni. Pa lep dan želim.…